Zgodovina blackjacka

Hram slavnih igralcev blackjacka

Max Rubin je leta 2002 prepričal igralnico Barona Casino v mestu Lakeside Kaliforniji, ZDA, da ustanovijo hram slavnih igralcev blackjacka. Med leti 2003 in 2015 so v hram slavnih igralcev blackjacka sprejeli 20 igralcev (vključno s skupino štirih posameznikov leta 2008, glej razdelek Štirje jezdeci iz Aberdeena). Priznanje hrama slavnih igralcev blackjacka je paradoks: gre za največjo čast v blackjacku, vendar je v nasprotju s ciljem večine profesionalnih igralcev blackjacka, da ostanejo anonimni. Najboljši temeljit opis uspehov članov hrama slavnih lahko najdemo na spletnem mestu Arnolda Snyderja, Blackjack Forum Online. Datumi publikacije knjig se nanašajo na prvo izdajo.

Al Francesco (2003) – pionir ekipnega igranja.

Peter Griffin (2003) – matematik, ki je razvil metode za ocenjevanje sistema štetja kart. Avtor knjige Theory of Blackjack (1979).

Tommy Hyland (2003) – izjemno kakovosten profesionalni igralec blackjacka in legendarni ekipni igralec blackjacka.

Arnold Snyder (2003) – izjemno kakovosten profesionalni igralec blackjacka in avtor številnih vplivnih knjig in člankov, med drugim tudi vodilnega vira informacij v skupnosti blackjacka, spletnega mesta Arnolda Snyderja, Blackjack Forum Online.

Edward O. Thorp (2003) – splošno znan kot oče štetja kart. Izdaje njegove knjige Beat the Dealer (1962), v kateri opisuje osnovno strategijo in metode štetja kart, so bile uspešnice. Svoje sisteme je razvil kot profesor na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu (MIT) in v svojih knjigah je opisal prve poskuse uporabe računalniško testiranih sistemov v igralniških pogojih. Njegova slava v 60. letih je, kljub sumljivim mnenjem v igralniški industriji, vplivala na porast priljubljenosti blackjacka.

Ken Uston (2003) – izjemen profesionalni igralec blackjacka in avtor. Njegova knjiga The Big Player (1977) je splošni javnosti razkrila njegove igralniške avanture v vlogi profesionalnega in ekipnega igralca blackjacka, ki je štel karte.

Stanford Wong (2003) – izvrsten profesionalni igralec blackjacka, analitik in avtor. Njegova knjiga Professional Blackjack (1975) je po mnenju Arnolda Snyderja "imela močan vpliv na resne igralce, saj je igralcem, ki štejejo karte, ponudila enostavno, a prepričljivo metodo za napad iger s štirimi kompleti kart, ki so prevzele Las Vegas. Številni profesionalni igralci na štetje kart še vedno gledajo kot "pred Wongom" in "po Wongu"."

Max Rubin (2004) – ustanovitelj hrama slavnih igralcev blackjacka ter ustanovitelj in gostitelj letnih zabav Blackjack Ball. Inovator strategij ekipnega načina igre. Avtor knjige Comp City (1994).

Keith Taft (2004) – izumitelj in inovator računalniških naprav za blackjack, desetletja pred konceptom "nosljivih računalnikov".

Julian Braun (2005) – matematik in računalniški inženir, čigar programi so bili uporabljeni za razvoj vodilnih sistemov štetja kart v prvi generaciji računalniškega veka. Po besedah člana hrama slavnih Arnolda Snyderja na njegovem spletnem mestu Blackjack Forum Online "so bili njegovi programi uporabljeni za razvoj vseh sistemov Lawrencea Reverea, kot tudi sistemov Hi-Opt. Večina profesionalnih igralcev iz časa "pred Stanfordom Wongom" (profesionalni igralci, ki so igrali, preden je izšla prva izdaja Wongovega dela Professional Blackjack leta 1975), je uporabljala sisteme Thorp's Ten Count, Thorp's Hi-Lo, Hi-Opt I, Hi-Opt II, Revere's Point Count, Revere's +/- ali Revere's Advanced Point Count. To so bili najbolj priljubljeni in splošno razširjeni sistemi, ki so bili v uporabi približno 10 let, in za razvoj čisto vsakega od njih so bili uporabljeni programi Juliana Brauna." Avtor knjige How to Play Winning Blackjack (1980).

Lawrence Revere (2005) – pionir med avtorji (Playing Blackjack as a Business (1969)) in razvijalci sistemov štetja kart.

James Grosjean (2006) – izjemen profesionalni igralec blackjacka. Njegova razprodana knjiga Beyond Counting(2000) se prodaja za najmanj dva tisoč dolarjev na kopijo. Njegova razširjena verzija (z naslovom Exhibit CAA, po številki dokaza originalne knjige v sodnem primeru, v katerem je zmagal proti številnim igralnicam), ki jo je izdal zasebno, je na prodaj le osebnim znancem avtorja. Velja za najbolj napredni priročnik za igranje blackjacka.

John Chang (2007) – izjemen profesionalni igralec blackjacka in vodja ekip MIT blackjack.

Štirje jezdeci iz Aberdeena (2008) – Roger Baldwin, Wilbert Cantey, Herbert Maisel in James McDermott. Leta 1956 in 1957 so objavili prvo točno osnovno strategijo. To je bil mejnik v zgodovini blackjacka, osnova za kasnejše sisteme za strategijo in neverjeten matematični dosežek, saj je bil ustvarjen z ekvivalentom namiznih računal. Soavtorji knjige Playing Blackjack to Win (1957).

Richard W. Munchkin (2009) – izjemen profesionalni igralec blackjacka, avtor in analitik. Avtor knjige Gambling Wizards (2002).

Darryl Purpose (2010) – izjemen profesionalni igralec blackjacka.

Željko Ranogajec (2011) – izjemen profesionalen igralec blackjacka. Velja za enega izmed igralniških igralcev za najvišje vložke. Njegovi vložki so ocenjeni na več kot milijardo dolarjev na leto.

Ian Andersen (2012) – avtor knjige Turning the Tables on Las Vegas (1976) in Burning the Tables on Las Vegas (1999).

Robert Nersesian (2013) – odvetnik iz Las Vegasa v Nevadi, ZDA, ki je zastopal igralniške igralce v ključnih primerih proti igralnicah.

Don Schlesinger (2014) – vsesplošno priznan kot vodilni analitik in avtor sistemov blackjacka ter knjig, od katerih je najbolj znana knjiga Blackjack Attack (1997) v številnih izdajah.

Izrazi strategije za blackjack

Osnovna strategija – optimalna metoda za igranje blackjacka brez štetja kart (kdaj vleči dodatno karto, kdaj prenehati vleči karte, kdaj podvojiti, razdeliti, kdaj plačati zavarovanje in kdaj se predati) na podlagi kart igralca in razkrite karte delivca. Roger Baldwin, Wilbert Cantey, Herbert Maisel in James McDermott (t.i. štirje jezdeci iz Aberdeena) so potrdili prvo različico osnovne strategije med letoma 1956 in 1957 z namiznimi računali. Osnovna strategija je lahko v določenih situacijah različna, glede na pravila igralnice glede podvojitve, razdelitve ter ali delivec na soft 17 vleče dodatno karto ali ne.

Štetje kart – številne metode sledenja kompoziciji odigranih kart (in s tem seveda tudi preostalih kart v igri) v kompletu blackjacka ali škatlice v teku. Splošna teorija, ki stoji za štetjem kart in je bila že zdavnaj matematično potrjena, je ta, da je igralcu v prid, kadar ostane v igri relativno velik delež asov in kart z vrednostjo deset (desetke, fanti, dame in kralji). Osnovno štetje vključuje plus/minus štetje vsakič, ko se pojavi karta z vrednostjo deset oz. ko se pojavi karta, kot je trojka, štirica, petica ali šestica. Sistemi štetja kart postanejo bolj kompleksni, kadar upoštevajo še ase, delež razdeljenih kart, različne vrednosti določenih kart in stopnje stav. Cilj sistemov štetja kart je prepoznati, kdaj je komplet ali škatlica v prid ali neugoden ter temu primerno prilagoditi zneske stav (in občasno tudi osnovno strategijo). V praksi je uporaba strategije drastičnega spreminjanja stopenj stav omejena zaradi sumničavosti igralnice do igralcev, ki štejejo karte.

Ekipna igra – kjer skupine igralcev blackjacka maksimirajo ugodne situacije tako da igralci stavijo majhne zneske in nadaljujejo s štetjem za različnimi mizami blackjacka. Ko je kompozicija neodigranih kart močno v prid igralcu, dajo signal "glavnemu igralcu", ki zamenja mize in stavi višje zneske. Tako kot pri ostalih metodah, ki temeljijo na štetju kart, je zavajanje, ki je del ekipne igre, nedvomno zakonito, vendar v številnih igralnicah ni dovoljeno.

Blackjack v filmih in knjigah

21 (film, 2008) – film temelji na knjigi Bena Mezricha Bringing Down the House, fiktivni različici izkušenj članov MIT Blackjack Team.

Beat the Dealer (knjiga, Edward O. Thorp, prvič izšla leta 1962) – knjižna uspešnica o osnovni strategiji blackjacka, štetju kart in izkušnjah dr. Thorpa pri testiranju njegovih akademskih teorij v igralnicah v družbi izkušenih igralniških igralcev, ki so mu nudili nasvete in financirali raziskavo.

The Big Player (knjiga, Ken Uston, 1977) – prva knjiga, ki javnosti razkriva skriti svet štetja kart in ekipne igre blackjacka. Združuje Ustonove strategije in analize z igralniškimi doživetji.

Bringing Down the House (knjiga, Ben Mezrich, 2002) – knjižna uspešnica, ki temelji na izkušnjah članov MIT Blackjack Team. Splošno označena kot nefikcijsko delo, čeprav so imena spremenjena in vsebuje za namen pripovedovanja izmišljene pogovore, zapletene like in spremenjene opise dogodkov. Osnova za film 21.

Prekrokana noč (film, 2009) – komedija o fantovščini v Las Vegasu. Vključuje prizor, kjer Alan (igra ga Zach Galifianakis) v nasprotju s svojim običajno komičnim obnašanjem odlično igra blackjack, šteje karte in osvoji velike vsote denarja. 

Vročina (film, 1986) – akcijsko-pustolovski film z Burtom Reynoldsom kot telesnim stražarjem v Las Vegasu. Vključuje prizore, kjer Reynolds na veliko zmaguje in gubi pri blackjacku. Film temelji na romanu in scenariju znamenitega scenarista Williama Goldmana.

Deževni človek (film, 1988) – priznan film z Dustinom Hoffmanom in Tomom Cruisom. Osvojil je štiri nagrade Akademije: za najboljši film, najbolj izviren scenarij, najboljšega producenta (Barry Levinson) in najboljšega igralca (Hoffman). Zgodba pripoveduje o potovanju dveh bratov in Hoffman igra institucionaliziranega avtističnega savanta, medtem ko Cruise igra sebičnega, odrezavega fanta, nezavestnega bratovega obstoja. Ustavita se v Las Vegasu in se namestita v igralnici Caesars Palace, kjer Raymond (Hoffmanov lik) uporabi svoje matematične in spominske spretnosti za zmago pri blackjacku.

Največja izplačila v zgodovini blackjacka

Don Johnson, izvršni direktor podjetja, ki razvija računalniške sisteme za konjske dirke, je med decembrom 2010 in aprilom 2011 osvojil pri blackjacku 15 milijonov dolarjev. Oškodovane igralnice so bile Tropicana (6 milijonov dolarjev), Borgata (5 milijonov dolarjev) in Caesars (4 milijone dolarjev), vse iz Atlantic Cityja v New Jerseyju, ZDA. Zaradi količine igranja se je z igralnicami uspel dogovoriti za ugodne igralne pogoje: 20-odstotni popust na izgube, možnost stave do 100 tisoč dolarjev na igro, razdelitev in podvojitev do štirikrat ter zahtevo, da delivec na soft 17 preneha vleči karte.

Kerry Packer, avstralski medijski milijarder je bil v igralnicah v 90. letih prejšnjega in v začetku tega stoletja znan v igralnicah kot "kralj kitov". Zgodb o njegovih največjih dobitkih in izgubah v splošnem ni mogoče potrditi, so pa znane določene podrobnosti. Leta 1995 ali 1997 (ali morda celo v obeh letih) je zadel gigantski dobitek pri blackjacku v igralnici MGM Grand v Las Vegasu, Nevada, ZDA. Odigral je šest iger z vložki 200 (ali 250) tisoč dolarjev na igro in osvojil med 20 in 40 milijonov dolarjev. (Eno objavljeno poročilo pravi, da je zmagoviti niz traja 40 minut.) Njegova uspešna igra naj bi bila leta 1990 vzrok za zaprtje igralnice Aspinall's. Na en silvestrski večer v 90. letih je v igralnici Hilton v Las Vegasu osvojil pri blackjacku 8 do 10 milijonov dolarjev in zmanjšal letni zaslužek igralnice toliko, da je vodstvo igralnice ostalo brez letnega bonusa. Znan je bil tudi po ekstravagantne napitnine, kar je po njegovi smrti leta 2005 potrdilo tudi vodstvo igralnice. V igralnici The Mirage je nekoč pustil napitnino v višini milijon dolarjev. Ob najmanj eni drugi priložnosti je dejal natakarici, naj se vrne z zneskom neplačanega dela hipoteke (ki je znašal 150 tisoč dolarjev) in ga plačal.

Naključna dejstva o blackjacku

Anonimnost

Zaradi sumničavosti, s katero igralnice grozijo profesionalnim igralcem blackjacka, se uspešni igralci blackjacka običajno izogibajo izpostavljanju v javnosti in prepoznavanju – praksa, zaradi katere je zelo težko preveriti njihove dosežke in celo njihovo identiteto. Na primer, igralec in avtor uspešnic Ian Andersen (Turning the Tables on Las Vegas, Burning the Tables on Las Vegas) je popolnoma neznan. Pri pisanju je skoraj 40 let uporabljal psevdonim. Njegova slika nikoli ni bila javno objavljena. Tudi profesionalnim igralcem in "insiderjem" v skupnosti blackjacka se ne sanja, kako izgleda, kako mu je ime ali kako stopiti v stik z njim.

Kralj hazarderjev

Avstralski igralec blackjacka in športnih stav Željko Ranogajec je znan kot največji igralniški igralec na svetu. Skupni znesek njegovih stav je bil ocenjen na več kot milijardo dolarjev letno.

Mož, ki je (skoraj) bankrotiral Atlantic City

Don Johnson, izvršni direktor podjetja, ki razvija računalniške sisteme za konjske dirke, je med decembrom 2010 in aprilom 2011 osvojil pri blackjacku 15 milijonov dolarjev. Oškodovane igralnice so bile Tropicana (6 milijonov dolarjev), Borgata (5 milijonov dolarjev) in Caesars (4 milijone dolarjev), vse iz Atlantic Cityja v New Jerseyju, ZDA. Zaradi količine igranja se je z igralnicami uspel dogovoriti za ugodne igralne pogoje: 20-odstotni popust na izgube, možnost stave do 100 tisoč dolarjev na igro, razdelitev in podvojitev do štirikrat ter zahtevo, da delivec na soft 17 preneha vleči karte.

Grosjean

James Grosjean, odličen profesionalni igralec blackjacka in teoretik je eden najbolj iskanih avtorjev v svetu založništva. Ena njegovih knjig, Beyond Counting (2000), se prodaja zbirateljem knjig za najmanj dva tisoč dolarjev za kopijo. Kasneje je zasebno izdal veliko bolj razširjeno izdajo, znano tudi po naslovu Exhibit CAA, po številki dokaza originalne knjige v sodnem primeru, v katerem je zmagal proti številnim igralnicam. Menda jo proda le ljudem, ki jih osebno pozna ali tistim, ki mu jih predstavijo zaupanja vredni viri.

Blackjack Ball

Max Rubin vse od leta 1997 gosti letni Blackjack Ball. Večer pogovorov in tekmovanj poteka na skrivni lokaciji in udeležijo se ga elitni igralci blackjacka iz vseh koncev sveta, vključuje pa tudi izbiro novega člana v hram slavnih igralcev blackjacka. (Fotografiranje ni dovoljeno.) Udeleženci tekmujejo v strogi seriji preverjanj tehničnega znanja, spretnosti štetja kart, napredni strategiji in zgodovini ter kvizih za nagrado pokal Grosjean. Nagrada je dobila takšno ime, ker je član hrama slavnih, James Grosjean, trikrat zmagal na turnirju in posledično dobil prepoved tekmovanja. Druga nagrada se imenuje nagrada Munchkin po članu hrama slavnih Richardu Munchkinu, ki je na tekmovanju trikrat osvojil drugo mesto in je nato prav tako dobil prepoved tekmovanja.

MIT Blackjack Team

Tehnično gledano gre za napačen izraz. Obstajalo je namreč več ekip MIT Blackjack in teh v glavnem niso sestavljali študentje MIT. (Večina dodiplomskih študentov je premladih, da bi zakonito igrali v igralnicah v ZDA.) V obdobju več let se je v Bostonu na področju Massachusettsa oblikovalo več ekip (včasih istočasno, včasih tudi nezavedajoč se, da obstajajo tudi druge). Zaradi discipline in inteligence, ki sta bili potrebni za organizacijo in vodenje ekipe blackjacka, so bili številni vodje in prvotni člani diplomanti ali bivši študentje univerze MIT. Neformalen način rekrutiranja je vodil do sodelovanje diplomantov ali nekdanjih študentov drugih univerz.